Trojček Vrtovec, Logar in Stevanović s svojim interventnim zakonom za razvoj Slovenije

Trojček strank NSi, SLS in Fokus, ki ga vodi Jernej Vrtovec, ter Demokrati Anžeta Logarja in Resnica pod vodstvom Zorana Stevanovića so pripravili predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, kot so ga poimenovali, in ga poslali vsem parlamentarnim strankam. Morebitne predloge, dopolnitve in odgovor na predlog, ki posega na različna področja, od davkov do zdravstva, pričakujejo do jutri do 12. ure. To je še pred začetkom odločanja o tem, kdo bo novi predsednik državnega zbora, ki bi lahko nakazal obrise prihodnje koalicije.

Kot je na omrežju X zapisal Vrtovec, v ospredje postavljajo “ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje”.

Kaj predlagajo

Stranke predlagajo več ukrepov, iz predloga interventnega zakona sicer niso razvidni njihovi finančni in drugi učinki, kaj predlagani ukrepi pomenijo za državni proračun in kako bi nadomestili izpad proračunskih prihodkov. Ukrepe navajamo, kot so jih zapisali:

• Znižanje DDV na pet odstotkov (zdaj 9,5 odstotka) za 15 osnovnih živil (pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polnomastni siri, maslo, jajca, sveže sadnje in zelenjava, sončnično olje in beli sladkor), brezglutenska živila ter gnojila in semena. Predlagajo tudi začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo (zdaj znaša 22 odstotkov). Dodajmo, da je znižana stopnja DDV na 9,5 odstotka začasno že veljala v prejšnji energetski krizi v letih 2022 in 2023.
• Znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov) ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov.
• Uvedba razvojne kapice (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrih.
• Uvedbo sistema tako imenovanega študentskega samostojnega podjetnika, ki je v temeljnih značilnostih povzet po belgijskem zgledu. Glavne značilnosti so bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa. Študent, ki bi poleg svojih študijskih obveznosti deloval še kot samostojni podjetnik, bi bil v podobnem dejanskem položaju kot zaposleni, ki poleg svojih delovnih obveznosti deluje kot popoldanski s. p. Zaradi navedenega predlagajo, da se za študentskega s. p. določi možnost poslovanja pod pogoji oziroma v obliki, ki je primerljiva s tako imenovanim popoldanskim s. p.

Več ukrepov predlagajo tudi za normirance:

• ukinitev omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so zaprli svoj normirani s. p.;
• tako kot je veljalo pred ureditvijo iz Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), bo davčna stopnja 20-odstotna za vse zavezance;
• uvedba stopničaste progresije priznanih normiranih odhodkov, ki pravičneje odraža strukturo prihodkov ter omogoča stabilnejše poslovno okolje:

1. Za polni s. p.:
   – normirani odhodki v višini 80 odstotkov do 100.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 70 odstotkov do 120.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 40 odstotkov do 150.00 evrov letnih prihodkov,
   – meja za vstop in izstop je 150.000 evrov.
   
2. Popoldanski s. p.:
   – normirani odhodki v višini 80 odstotkov do 50.00 evrov letnih prihodkov,
   – normirani odhodki v višini 70 odstotkov do 70.00 evrov letnih prihodkov,
   – meja za vstop in izstop je 70.000 evrov.

Predlagani ukrepi v zdravstvu:

• odprava prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki si zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih;
• odprava prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki, ponovno se dovoli tudi sklepanje pogodb z s. p.-ji;
• odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.